Včasih ne gre za to, da ne bi zmogli. Gre za to, da ste predolgo v napetosti. Predolgo v pogonu in predolgo v občutku, da morate še nekaj urediti, preveriti, dokončati ali zadržati pod nadzorom. Psihološko ste non-stop stimulirani. In potem pride trenutek, ko telo sicer stoji pri miru, znotraj pa se nič ne ustavi. Misli tečejo naprej, ramena ostajajo napeta, dihanje je plitko. Tudi takrat, ko bi se radi sprostili, ne gre zares – kot da ste ves čas v pripravljenosti. Takšno stanje je danes zelo pogosto. Tempo vsakdana je hiter, misli so razpršene, dražljajev je preveč, mir pa postaja nekaj, kar si želimo, a ga vedno znova odlagamo na pozneje. Mnogi imajo občutek, da morajo za umiritev narediti nekaj velikega, si vzeti veliko časa ali popolnoma spremeniti svoj ritem. V resnici pa največkrat pomagajo prav najbolj preproste stvari. Majhen premor. En zavesten vdih. Kratka vaja. Trenutek, v katerem telesu in glavi sporočite, da ni treba ves čas ostajati v krču, ampak da lahko za hip popustita – da lahko zadihate drugače. Ko je …